Capo 4
Intro
Prazen dan, navaden, tih in zaspan
ze zjutraj se povsem ocitno zdi
da bi bolje b lo, ce ga ne bi bilo.
Sama zalost, sami bivsi ljudje
le se marketing in deficit srca
nobenih vicev vec, se vreme je za vraga.
Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni
kakor da letim,
sebi sam se imeniten zdim!
Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni,
cez gore, ravan, seze mi pogled
z Gorickega v Piran!
Tozne misli o vsem kar je ze bilo
nekaj o smislu in o minljivosti,
pa o tem,
da sem si sam najvecji problem.
Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni
kakor da letim,
sebi sam se imeniten zdim!
Ko pa prides ti, se nebo mi razjasni,
cez gore, ravan, seze mi pogled
z Gorickega v Piran!